Kašelj: vzroki, vrste in kdaj obiskati zdravnika

Kaj je kašelj in zakaj nastane?

Kašelj je naravni zaščitni refleks telesa, ki pomaga ohranjati dihalne poti čiste. Služi za odstranjevanje sluzi, tujkov, prahu ali dražilcev iz dihal. Kašelj nas varuje pred vdihavanjem nevarnih snovi in okužb, vendar pa je lahko tudi znak bolezni, če traja predolgo ali je povezan z drugimi simptomi.

Kaj je kašelj in zakaj nastane

Najpogostejši vzroki kašlja

Virusne okužbe dihal

Več kot 200 virusov lahko povzroči okužbo zgornjih dihal. Prehlad, gripa in covid-19 so najpogostejši povzročitelji. Ob takih okužbah je običajno blag traja nekaj dni, v določenih primerih pa se lahko podaljša na več tednov.

Vdihavanje dražilcev

Dim, prah, plini, para in kemikalije lahko dražijo dihala in sprožijo kašelj. Najpogostejši vir dima je kajenje, vendar je vzrok lahko tudi izpostavljenost onesnaženemu zraku ali delovno okolje.

Pljučnica in druge okužbe spodnjih dihal

Kašelj, ki ga spremljajo visoka temperatura, mrzlica, bolečine v prsnem košu, oteženo dihanje in gnojni izmeček, lahko kaže na pljučnico. V takih primerih je nujen obisk zdravnika.

Kronične bolezni dihal

Astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in bronhiektazije pogosto povzročajo dolgotrajen kašelj. Značilni so tudi piskajoče dihanje, stiskanje v prsih in oteženo dihanje. Diagnoza se postavi s preiskavami pljučne funkcije.

Pljučni rak in druge pljučne bolezni

Vztrajen kašelj ali sprememba značaja kašlja pri kadilcu lahko nakazuje resnejše stanje, kot je pljučni rak. Drugi možni vzroki so sarkoidoza in intersticijske bolezni pljuč, ki povzročajo brazgotinjenje tkiva.

Bolezni zunaj pljuč

Pogosta vzroka kašlja sta tudi rinosinusitis (vnetje nosu in obnosnih votlin) ter gastroezofagealni refluks (zatekanje želodčne kisline v požaralnik). Pri teh vzrokih je kašelj običajno suh in se pojavlja v napadih.

Kdaj je kašelj nevaren in zahteva obisk zdravnika

  • Če traja več kot 3 tedne brez izboljšanja

  • Če se pojavi visoka temperatura, mrzlica, bolečina v prsih ali oteženo dihanje

  • Če izkašljujete kri ali gnojni izmeček

  • Če se pojavi pri otroku, starejši osebi ali bolniku s kroničnimi boleznimi

Katere preiskave so potrebne pri dolgotrajnem kašlju

  • Rentgensko slikanje pljuč

  • CT prsnega koša (pri sumu na bronhiektazije, intersticijske bolezni)

  • Spirometrija in druge preiskave pljučne funkcije

  • Alergološko testiranje ali test na refluks

Zaključek in priporočilo

Kašelj je pogosto neškodljiv simptom, a lahko tudi znak resnejšega obolenja. Kadar traja predolgo ali se poslabšuje, je ključno, da poiščete zdravniško mnenje. Z zgodnjo diagnostiko lahko preprečite zaplete in začnete ustrezno zdravljenje.