Imunoterapija z alergeni: Učinkovita rešitev za zdravljenje alergij
Kaj je alergija?
Alergija je posledica motnje v delovanju imunskega sistema. Eden od glavnih namenov imunskega sistema je obramba pred mikroorganizmi iz okolja (virusi, bakterije, glive, paraziti, gliste…). Imunski sistem si zapomni mikroorganizme, ki jih je v preteklosti že srečal in zato lahko ob ponovnem stiku vzpostavi obrambo, ki je mnogo hitrejša in bolj učinkovita kot ob prvem srečanju.
Preobčutljivost pomeni, da se nekdo pretirano odzove na snov, ki sicer ni škodljiva in jo večina prenaša brez posledic. Kadar je vzrok preobčutljivosti neustrezno delovanje imunskega sistema, govorimo o alergiji.
Alergen je tista snov, na katero se imunski odziv pretirano odzove. Tudi pri alergiji si imunski sistem alergen zapomni in se nanj vedno odzove na podoben način. Alergeni so beljakovine. Imunski sistem si zapomni delček beljakovine, ki ima značilno obliko. Alergen in imunski sistem se povežeta kot ključ in ključavnica.
Nihče se ne rodi z alergijo, deduje se lahko nagnjenost k razvoju nekaterih alergijskih bolezni. Večina alergijskih bolezni se razvije do starosti 25 let, vendar pa lahko oseba postane alergična npr. na pike žuželk ali zdravila kadarkoli v življenju. V zadnjih desetletjih pogostnost mnogih alergijskih bolezni narašča. Vzrokov za to naraščanje je več in še niso v celoti pojasnjeni. Raziskave kažejo, da tako imenovani zahodni življenjski slog, ponuja premalo naravne stimulacije imunskega sistema. K temu prispeva tudi pogosta raba antibiotikov in spremembe v normalni mikroflori.
Mikroflora so mikroorganizmi, ki so prisotni na naši koži, v prebavilih in dihalih. Negativen vpliv ima onesnaženost okolja, najverjetneje tudi uporaba detergentov.
Alergijski rinitis in najpogostejši alergeni
Najbolj pogosta alergijska bolezen je rinitis. Gre za vnetje nosne in obnosne sluznice, ki je posledica alergije na snovi v zraku. Najpogostejši alergeni notranjega okolja so pršica, hišni ljubljenčki in plesni. Pršica je mikroskopsko majhna žival iz družine pajkovcev. Prehranjuje se z luskami človeške kože. Verjetno je tudi sprememba življenjskih navad, s katerimi smo ustvarili tudi dobre pogoje za uspevanje pršice, pomembno prispevala k povečanju pogostnosti alergijskega rinitisa. Pršice najbolje uspevajo pri temperaturi nad 20 stopinj in relativno visoki zračni vlagi. Ker so alergeni notranjega okolja prisotni ves čas, so tudi težave praviloma celoletne.
Alergeni zunanjega okolja so pelodi in spore plesni. V Sloveniji so najbolj pogosti zunanji alergeni pelod breze in sorodnih dreves (leska, jelša, bukev, kostanj, hrast…), pelod trav in pelod zeli (ambrozija, pelin). Med plesnimi alergijo najpogosteje povzroča alternaria. Osebe, ki so alergične za katerega od teh alergenov imajo težave v času, ko je alergen prisoten v zraku, sicer pa ne. Zaradi tega so težave sezonske, praviloma v enakem času vsako leto. Sezona cvetenja breze in sorodnih dreves se začne zgodaj spomladi in traja do konca aprila, maja in junija cvetijo trave, pozno poleti in v začetku jeseni so v zraku pelodi zeli. Spore plesni so v večjih količinah prisotne od pozne pomadi, do jeseni.
"Zgodnje zdravljenje alergijskega rinitisa lahko zmanjša tveganje za razvoj astme in izboljša kakovost življenja. Ne prezrite simptomov – pravočasno ukrepanje je ključnega pomena."
Simptomi alergijskega rinitisa (seneni nahod) in alergijske astme
Značilni simptomi alergijskega rinitisa so: voden izcedek iz nosu, kihanje in slabša prehodnost nosu. Pogosto je pridruženo draženje oči in rdečina, lahko tudi oteklina. Pogosteje se razvije astma, ki se kaže s težkim dihanjem, stiskanjem v prsnem košu, piskanjem in kašljem. Težave sproži telesni napor, tudi ko se oseba ustavi, se sapa počasneje umiri, kot je to običajno. Pogosti so nočni simptomi.
Kako postavimo diagnozo alergijskega rinitisa?
Diagnozo alergijskega rinitisa lahko potrdimo, če ima oseba značilne simptome ob izpostavitvi alergenu in pozitivne teste alergije. Najpogosteje se izvajajo kožni test alergije. Krvni testi so potrebni, če koža ni odzivna na histamin, ki se uporablja kot pozitivna kontrola pri kožnih testih.
Alergijska astma je praviloma pridružena alergijskemu rinitisu. Diagnozo astme postavimo s preiskavo pljučne funkcije.
Zdravljene alergijskega rinitisa
Pri zdravljenju alergijskih bolezni je prvi ukrep izogibanje alergenu. Za večino zunanjih alergenov izogibanje ni možno. V tem primeru so priporočljiva zdravila, ki blažijo simptome alergijske reakcije – antihistaminiki in zdravila, ki blažijo alergijsko vnetje – glukokortioidi. Uporabljajo se v obliki tablet, ki so preproste za jemanje, vendar manj učinkovite kot lokalna uporaba. Ker so simptomi prisotni le na sluznicah, ki so v neposrednem stiku z alergenom, je bolj učinkovito nanašanje zdravila na nosno in očesno sluznico.
V primeru astme pa vdihovanje zdravil v dihalne poti. Prednost antihistaminikov je uporaba po potrebi in dobra varnost. V primeru hujših, trajnejših težav, sploh kadar je moteno spanje, delo, učenje ali druge dejavnosti, so bolj učinkovita protivnetna zdravila – glukokorikoidi. Ker imajo stranske učinke pri sistemski uporabi (v obliki tablet ali injekcij) so na voljo le v obliki pršila za nos. Lokalna uporaba na sluznici dihal je varna. Učinkujejo protivnetno, zaradi tega potrebujejo dlje časa za začetek učinka. Najbolj učinkoviti so pri redni uporabi. Poln učinek včasih dosežejo šele po dveh tednih redne uporabe.
Kot pri vseh zdravilih, ki se uporabljajo lokalno, je zelo pomembna pravilna tehnika uporabe. Pred uporabo je treba nos izprati s fiziološko raztopino. Med pršenjem skloniti glavo, prijeti pršilo z desno roko, ko konico usmerimo v levo nosnico in obratno. Med aktivacijo pršila opraviti normalen miren vdih. Po uporabi eno uro ne čistiti nosu. Na voljo je tudi pršilo, ki vsebuje antihistaminik, ki poskrbi za takojšen učinek in glukokortikoid, ki je dolgoročno bolj učinkovit.
Dodajo se lahko kapljice za oči. Izberemo lahko stabilizatorje membrane mastocitov, pri katerih je potrebno redno jemanje ali pa antihistaminike, ki so učinkoviti tudi pri uporabi po potrebi. Kadar je hkrati prisotna blaga astma in rinitis so lahko učinkoviti antilevkotrieni v obliki tablet. Osnovno zdravilo za astmo so glukokortikoidi v obliki zdravil za vdihovanje. Olajševalci v obliki pršil se uporabljajo za blaženje simptomov.
Kadar zdravila koristijo, vendar ne odpravijo povsem težav, je smiselno razmisliti o imunoterapiji z alergeni
Kako deluje imunoterapija z alergeni?
Z imunoterapijo vplivamo na imunski sistem in s tem lahko dosežemo dolgoročen učinek. Uporabi se alergen, na katerega je bolnik alergičen. Alergenski pripravki za imunoterapijo so narejeni iz naravnih surovin (pršic, pelodov ali strupov žuželk).
Pri zdravljenju se uporabljajo višji odmerki alergena, kot je običajna izpostavitev okolju. S tem dosežemo, da se zmanjša pretirana odzivnost imunskega sistema na ta alergen in posledično zmanjšajo simptomi alergijske bolezni. Lahko se prepreči razvoj preobčutljivosti za nove alergene. Predvsem pri otrocih je ugotovljeno, da imunoterapija lahko prepreči napredovanje alergijskega rinitisa v astmo. Zmanjšuje tudi pogostnost okužb. Imunoterapija ne pomaga vsem bolnikom.
Vnaprej ne moremo napovedati, ali bo imunoterapija koristna in do katere mere bo koristna. Bolj pomaga, kadar je oseba alergična samo na en ali malo alergenov, na začetku bolezni in pri osebah, ki imajo ob alergijskem rinitisu tudi simptome astme. Imunoterapija z alergenom običajno traja tri leta.
"Imunoterapija z alergeni ni le zdravljenje simptomov – spreminja način, kako telo reagira na alergene, kar lahko vodi v dolgotrajno izboljšanje ali celo odpravo alergijskih reakcij."
izr.prof. Mihaela Zidarn, dr.med. specialistka interne medicine, pnevmologije in alergologije
Kako izberemo primeren alergen za imunoterapijo?
Preden se začne zdravljenje z imunoterapijo, je potrebno alergološko testiranje, večinoma zadoščajo kožni testi, redko so potrebni dodatni krvni testi. Imunoterapija je smiselna, kadar oseba čuti značilne simptome alergijske reakcije po stiku z alergenom, ki je pozitiven v testih. Hkrati je možno zdravljenje z največ dvema alergenoma.
Če je pozitivnih več alergenov, je smiselno izbrati tista dva, ki povzročata najbolj intenzivne težave. Na voljo je imunoterapija z alergenom pršice, breze, trave in ambrozije. Redkeje se uporablja oljka, pelin, krišina in mačka.
Na voljo sta dve obliki imunoterapije: podkožna – subkutana in podjezična – sublingvalna.
Podkožna imunoterapija z alergenom (SCIT)
SCIT je dlje časa v uporabi. Alergen se daje v obliki injekcij v podkožje, podobno kot pri cepljenju. V začetku se postopno povišuje odmerek alergena v injekciji, v intervalih enkrat na teden, šest zaporednih tednov. Nato dvakrat v intervalu dva tedna, dvakrat na štiri tedne. Večina lahko nato prejema imunoterapijo vsakih 6 tednov. Ker se uporablja alergen, na katerega je oseba alergična, so pri imunoterapiji možne alergijske reakcije.
Pri podkožni uporabi alergen lahko pride do sistemskih reakcij. Zaradi tega je treba vedno po prejetju alergena ostati na opazovanju v alergološki ambulanti. Sistemske alergijske reakcije je pomembno takoj prepoznati in ustrezno zdraviti. Pričakovan stranski učinek je otekanje v predel, kjer se daje alergen. Včasih gre le za občutek polnosti, možna pa je tudi obsežna oteklina, ki traja nekaj dni. Blažimo jo lahko s preventivno uporabo antihistaminika eno uro pred injekcijo, lokalnim hlajenjem, mazilom z antihistaminikom ali glukokortikoidom. Večinoma se otekanje s časom umiri.
Podjezična imunoterapija z alergenom (SLIT)
Pri SLIT dajmo alergen pod jezik v obliki kapljic ali hitro topnih tablet. Ker pride alergen v stik z imunskim sistemom bolj posredno – preko sluznice, ne pričakujemo sistemskih zapletov. Le pri prvi uporabi je potreben obisk v alergološki ambulanti in opazovanje, nato pa se zdravljenje nadaljuje doma. SLIT je na voljo v obliki kapljic in tablet. Pri nekaterih alergenih se postopoma povečuje količina alergena, pri drugih pa že takoj začnemo s polnim odmerkom.
V začetku zdravljenja so pogosti lokalni stranski učinki: srbež pod jezikom, ki se lahko širi po celotni ustni votlini in v žrelo. Sluznica pod jezikom je lahko otečena. Neprijeten občutek draženja se lahko razširi po požiralniku do zgornjega dela trebuha. Te simptome je možno ublažiti s tabletami antihistaminika, ki se vzamejo eno uro pred SLIT. Pri večini oseb se te težave v nekaj tednih popolnoma umirijo. Če so težave izrazito moteče, je smiselno poskusiti s kapljicami alergena, ki omogočajo bolj postopno poviševanje odmerka.
Izbira oblike imunoterapije z alergenom
Zelo pomembno je redno zdravljenje skozi vsa tri leta. Pri izbiri oblike zdravljenja upoštevamo izbiro tistega, ki se bo zdravil z imunoterapijo. Učinkovitost obeh metod je primerljiva. Nekateri lažje prihajajo v ambulanto na redne razmike, drugim pa bolj ustreza redno jemanje doma. Na izbiro vplivajo tudi morebitni stranski učinki.
Ocenjevanje učinka imunoterapije z alergenom
Pri večini oseb lahko pričakujemo učinek že v prvi sezoni ali po pol leta, pri celoletnih alergenih. Učinka imunoterapije ne moremo izmeriti z alergološkimi testi, ki ostanejo pozitivni tudi po končani uspešni imunoterapiji. Učinkovitost ocenjujemo z oceno vpliva na simptome alergijskega rinitisa in astme. Če ni nobene koristi, jo po prvi sezoni ali po šestih mesecih ukinemo. Na intenzivnost simptomov vplivajo tudi vremenske razmere. Če je v sezoni cvetenja veliko deževnih dni, bo tudi simptomov manj. Zaradi tega je včasih težko oceniti, koliko je imunoterapija koristila. Zaradi tega včasih podaljšamo imunoterapijo še za eno sezoni, da lahko bolj realno ocenimo učinkovitost.
Trajanje učinka imunoterapije
Pričakovati je, da bo uspešna imunoterapija koristila še več let po koncu zdravljenja. Če učinek z leti popusti, jo je v redkih primerih smiselno ponoviti.
Članek je napisala: izr.prof. Mihaela Zidarn, dr.med. specialistka interne medicine, pnevmologije in alergologije
